četrtek, 21. april 2016

Da ne bo pomote

Ljudje smo si seveda zelo različni in nekaj, kar mene nažira, nekaterih sploh ne. Vse to pišem zato, da si kdo, ob prebiranju prejšnjih zapisov, ne bi ustvaril mnenja, da je gradnja obvezno tako velik stres, kot ga doživljam sam. Sploh ni nujno, je pa v vsakem primeru naporno; vsak posameznik ima seveda svojo percepcijo definicije napora. Sam sem perfekcionist, kar je daleč od prijetnega, predvsem pa je to v življenju povsem neprimerno in nepotrebno, saj je funkcioniranje pogosto na meji utopičnosti. In rezultati prepogosto, že zaradi same statistike, ne morejo biti takšni, kot bi si jih želel. Jebiga, saj se učim in skušam spremeniti; upam da mi uspe, preden me spet kakšen burnout ne  razsuje preko meja popravljivega. In to zgolj zaradi tega, ker stalno premlevam to in ono; pri hiši je zaloge za premlevanje, če si investitor tega seveda sploh želi, skorajda neomejeno, sod brez dna, če je pa poleg vsega še perfekcionist in laik obenem, pa je to idealna kombinacija za kakšen izpad psihofizičnih sposobnosti. Ker v nekem trenutku enostavno zmanjka vrvice. Tema. Bolniška. Burnout. Odkurjen do konca. Ja, in tega se je potrebno paziti. Seveda, ponavljam, če je oseba, ki se loteva tovrstnega podviga, k temu tudi nagnjena. Drugače ni panike; utrujenost je prisotna, ampak gre vse mimo. Nas je pa več od tega procesa kar utrujenih. Govorim seveda o lastnem projektu in ne ponudnikih tipskih hiš. Ampak ja, če dočakam konec gradnje in že tako pričakovano selitev v enem kosu, potem mi naše hišice ne more niti pod razno nadomestiti noben ponudnik tipskih hiš. "Sto ljudi, sto čudi" pravi fraza, in prav je tako. Zadnjič sem bežno spoznal par, ki je pri enem izmed komercialnih ponudnikov naročil custom hišo. Kar pomeni, da jima je bilo že tako ali tako prihranjenega precej dela, ko pa je pogovor nanesel na komponente, pa je bil odgovor, da sta pač (kar se tiče elektro in strojnih inštalacij) vzela to, kar oni splošno ponujajo. Se pravi glede toplotne črpalke in rekuperatorja sploh nista nič iskala, okna imajo default in mi je bilo s strani gospe razloženo, da je pri vsem skupaj najtežje izbrati ploščice in opremiti sobe. Malo sem čukasto gledal, ampak ja, ta sistem je za nekoga, ki o vsem skupaj dejansko nima pojma (in ga več niti ne želi imeti), saj gleda na bodočo hišo kot na nekaj v kar ni potrebno vlagati zelo veliko energije, ker najbrž itak ne ve kaj bi s tem, naravnost perfekten. Ko sem se zalotil, da sem vse slišal prav, sem si lahko samo zamrmral nekaj o tem, da je izbira ploščic zagotovo najbolj kompleksen del gradnje. In najzahtevnejši. Zame seveda. Ja, in potem svizec ... Ko se bo potrebno ukvarjati s ploščicami, bo vsega že skoraj konec. Komaj čakam. Aja, mož je videti precej bolj zdelan, ker je na objektu veliko in ploščice več kot očitno pri njem ne sodijo v kategorijo najpomembnejših vložkov kreativnosti in energije. Gospa pa gradnjo vidijo po svoje. In ona gradnje hiše nikoli ne bo opisala kot stres. Blagor ji. Iskreno. Kot sem že napisal, vsak po svoje :D